Izraz »toplotno prekinjeno« opisuje konstrukcijski princip in posledično stanje gradbenega elementa, najpogosteje kovinskega okna, vrata ali nosilne konstrukcije, pri katerem je prisotni toplotni most namerno prekinjen s materialom z nizko toplotno prevodnostjo. Na primer, pri aluminijastem profilu je neprekinjena pot prenosa toplote med notranjostjo in zunanjim okoljem prekinjena z visoko trdnim polimernim toplotnim prekidom, ki je trajno vezan v profil. Gre tu ne le za dodatni izolacijski sloj, temveč za sestavni del oblike in strukture profila. Glavni cilj toplotno prekinjenega sistema je znatno izboljšanje toplotnih lastnosti, kar se meri s nižjo U-vrednostjo sredine stekla, okvirja in celotne enote. To vodi do bistvenega zmanjšanja porabe energije za ogrevanje in hlajenje, zmanjšuje tveganje nastanka kondenzacije na notranjih površinah okvirja – s čimer preprečuje rast plesni in poslabšanje materialov – ter izboljšuje udobje prebivalcev tako, da ohranja temperature notranjih površin bližje temperaturi zračja v prostoru. Ta tehnologija je bistvena v vseh podnebjih, od hladnih predelov, kjer zmanjšuje izgubo toplote, do vročih podnebjij, kjer zmanjšuje nezaželen pridobitev toplote. Inženirski pristop k toplotno prekinjeni sestavi je kompleksen; material toplotnega prekida, ponavadi stekleno vlakno v poliamidu, mora imeti zadostno mehansko trdnost za prenos veternih obremenitev, obratovalnih sil in konstrukcijskih napetosti med notranjim in zunanjim kovinskim delom, hkrati pa mora ohraniti svoje izolacijske lastnosti skozi celotno življenjsko dobo izdelka. Dosego certificiranega statusa toplotno prekinjenega sistema, kot ga določa npr. standard EN 14024, zahteva stroge preskuse in validacijo. Ta konstrukcijski pristop je danes osnovna zahteva učinkovitih energetskih predpisov po vsem svetu ter predpogoj za certifikate zelene gradnje, kar predstavlja pomemben razvoj v tehnologiji stavbnega plašča, ki usklajuje želene konstrukcijske lastnosti kovin z nujnostjo varčevanja z energijo.