Toplotni prekinjen material je snov, posebej razvita za zagotavljanje pregrade z visoko toplotno upornostjo znotraj sicer prevodne sestave, kar temelji na zmanjšanju toplotnega mostu. Izbira temelji na pomembnem ravnotežju lastnosti, kjer mora nizka toplotna prevodnost biti dopolnjena z zadostno mehansko trdnostjo, dolgotrajno vzdržljivostjo in obdelovalnostjo. Čeprav se uporabljajo različne trde pene in nekateri termoreaktivni polimeri, je industrijski standard za visokoučinkovite aplikacije, zlasti pri aluminijastih okenskih sistemih in strukturnih toplotnih prekidih, stekleno vlaknom ojačani poliamid 66 (PA66). Ta kompozitni material, ki vsebuje steklena vlakna v obsegu od 25 % do 30 %, ponuja optimalen nabor lastnosti: toplotno prevodnost okoli 0,3 W/m·K, kar je za več redov velikosti nižje kot pri aluminiju, skupaj z visoko natezno, tlačno in strižno trdnostjo. Ta mehanska obstojnost je nesporna, saj mora material prenašati strukturne obremenitve med notranjimi in zunanjimi kovinskimi deli ter hkrati upirati počasnemu teku (hladnemu tečenju) pod stalnim tlakom skozi desetletja obratovanja. Poleg tega mora učinkovit toplotni prekinjen material pokazovati odlično toplotno stabilnost, s stopnjevalno temperaturo nad 250 °C, da lahko prenese temperature obdelave, ter visoko temperaturo upogiba pod toploto (HDT), da ohranja dimenzionalno celovitost v resničnih pogojih. Pomembna je tudi odpornost proti okoljskim dejavnikom, kot so UV-sevanje (če je izpostavljen), vlaga in kemikalije, kot so alkalije v betonu ali čistilna sredstva. Material mora biti združljiv s proizvodnimi postopki, kot je ekstruzija za trakove profila ali litje pri metodi »livanja in odstranjevanja mostu« pri aluminijastih oknih. Izbira toplotnega prekinjenega materiala neposredno določa energetsko učinkovitost, odpornost proti kondenzaciji, strukturno varnost in življenjsko dobo celotne sestave, zaradi česar predstavlja temeljni element sodobnega trajnostnega gradbenega načrtovanja in ključno področje znanja o materialih v gradbeništvu.