Recikliran poliamid se nanaša na nilonske materiale, ki so bili pridobljeni iz odpadkov po industrijski uporabi ali po porabi s strani potrošnikov in ponovno predelani v nove uporabne polimere v obliki granul. Ta trajnostni tok materiala postaja vse pomembnejši za zmanjševanje okoljskega vpliva ter spodbujanje načel krožnega gospodarstva v industriji plastike. Postopki recikliranja vključujejo mehansko recikliranje, pri katerem se nilonski odpad razvrsti, očisti, seseka, stopi in znova peletizira, ter kemično recikliranje, pri katerem se material razgradi nazaj na monomere, da se ponovno polimerizirajo v smolo prvotne kakovosti. Odpadki po industrijski uporabi, kot so litniki in kanali iz brizganja, predstavljajo stalnen in čisten vir za visokokakovostne reciklirane vsebine. Viri po porabi s strani potrošnikov so bolj zapleteni in vključujejo preproge, ribiške mreže ter avtomobilske dele na koncu njihove življenjske dobe, kar zahteva napredne postopke razvrščanja in čiščenja. Glavna težava pri mehansko recikliranem poliamidu je možna degradacija molekulske mase med večkratnim segrevanjem, kar lahko pripelje do zmanjšanja notranje viskoznosti in s tem tudi nekaterih mehanskih lastnosti, kot sta udarna trdnost in raztezek pri lomu. Za odpravo tega se pogosto dodajajo verižni podaljševalci ali stabilizatorji med ponovno predelavo. Poleg tega je zagotavljanje doslednosti barve in lastnosti lahko izziv zaradi možne kontaminacije. Kljub tem izzivom najde recikliran poliamid pomembno uporabo v netrajektnih avtomobilskih komponentah, električnih priključkih ter različnih potrošniških dobrinah, kjer je potrebna visoka zmogljivost, ne pa nujno optična kakovost surovine. Uporaba recikliranega poliamida bistveno zmanjša ogljični odtis in porabo energije v primerjavi z proizvodnjo novega materiala, kar ga naredi okoljsko in pogosto tudi gospodarsko ugodno izbiro za proizvajalce, ki so zavezani trajnostnemu razvoju.