Poliamidni sintetični polimeri, komercialno znani kot nilon, predstavljajo družino visoko zmogljivih termoplastik, ki jih karakterizira prisotnost ponavljajočih se amidnih skupin (-CO-NH-) v njihovem molekularnem skeletu. Ta amidna skupina omogoča močne medmolekulske vodikove vezi, ki zagotavljajo ključne lastnosti, kot so visoka mehanska trdnost, žilavost in relativno visoka točka taljenja. Dva glavna komercialna tipa sta poliamid 6 (nilon 6), pridobljen s polimerizacijo odpiranja obroča kaprolaktama, in poliamid 66 (nilon 66), pridobljen s polikondenzacijo heksametilendiamina in adipinske kisline. Številčna pripona označuje število ogljikovih atomov v izhodiščnih diaminah in dvakratno osnovnih kislinah. Ta strukturna razlika daje PA66 višjo točko taljenja in boljše toplotne lastnosti, medtem ko PA6 ponuja boljšo odpornost proti udarcem in lažjo obdelavo. Poleg teh obstajajo tudi drugi pomembni varianti, kot sta PA 11 in PA 12 (izvedena iz naravnega ricinusovega olja), znana po svoji fleksibilnosti in nizkem vklanjanju vlage, ter poliaromatski poliamidi (PPA), ki ponujajo še višjo toplotno in kemično odpornost. Osnovne značilnosti vseh poliamidov vključujejo odlično odpornost proti obrabi, dobro kemično odpornost na ogljikove vodike in olja ter nizek koeficient trenja. Značilna lastnost je njihova higroskopična narava; absorbirajo vlago iz okolja, ki deluje kot plastifikator, povečuje žilavost in udarno trdnost, vendar zmanjšuje togost in dimenzijsko stabilnost. Ta občutljivost na vlago zahteva previdno sušenje pred taljenjem. Sinteza in raznolike lastnosti so poliamide učinile nepogrešljive v številnih aplikacijah, od vlaken in tekstilij do inženirskih komponent v avtomobilski industriji, elektroniki in potrošniških dobrinah.