Ekstruzija plastike je postopek neprekinjene izdelave v visokih količinah, s katerim se termoplastične surovine pretvorijo v izdelke s konstantnim prečnim profilom. Eden je najuniverzalnejših in najpogosteje uporabljenih postopkov v industriji plastike ter omogoča proizvodnjo široke palete izdelkov, kot so cevi, plošče, folije in kompleksni profili, na primer za toplotne prekinitve v gradbeništvu. Postopek se začne s tem, da se granulirana plastična smola iz zasipa vnese v cev ekstruderja. Znotraj te cevi opravlja natančno oblikovan vrtljiv vijak več pomembnih funkcij: premika trdno snov naprej, jo stisne in jo s kombinacijo zunanjih grelnih trakov ter notranjih strižnih sil stopi v homogeno tekočino. To raztaljeno plastiko nato pod visokim tlakom prisilijo skozi posebej zasnovano matriko, ki ji določi želeni profil. Ko izdelek zapusti matriko, ga je treba strditi, hkrati pa ohraniti njegovo obliko. To se doseže s sistemom kalibracije in hlajenja, pogosto z vakuumskimi kalibracijskimi rezervoarji in vodnimi kopelmi, ki natančno določijo končne mere. Enota za vleko nato enakomerno vleče že strjen profil s hitrostjo, usklajeno z izhodom ekstruderja. Končno se neprekinjeni izdelek prereže na dolžino ali navije na tuljave. Uspeh ekstruzije plastike je odvisen od natančnega nadzora številnih parametrov, kot so viskoznost materiala, temperatura taline, hitrost vijaka in hitrost hlajenja, da se zagotovi dosledna dimenzijska natančnost, mehanske lastnosti in površinska gladkost končnega izdelka.