Pomen »toplotnega mostu« je osnovni pojem v gradbeni znanosti in prenosu toplote, ki opisuje lokalizirano področje v gradbeni konstrukciji, kjer toplota teče bolj intenzivno kot v okoliških materialih zaradi višje toplotne prevodnosti. Predstavljajte si to kot »kratko vez« za prenos toplotne energije skozi toplotno pregrado. Pri dobro izoliranem zidu izolacija zagotavlja visoko upornost proti toplotnemu toku. Če pa skozi sloj izolacije prebode zelo prevoden material, kot je npr. jekleni nosilec ali betonski stebrič, ustvari pot z nižjo upornostjo – to je toplotni most. Učinek ni zgolj nekoliko povečane izgube energije; gre za koncentrirano in pogosto resno pomanjkljivost. Znanstveni princip temelji na Fourierjevem zakonu toplotne prevodnosti, kjer je hitrost prenosa toplote sorazmerna s prevodnostjo materiala in presečnim prerezom ter obratno sorazmerna dolžini poti. Pri toplotnem mostu povzroči visoka prevodnost materiala (npr. aluminij 160 W/m·K v primerjavi z izolacijo 0,03 W/m·K) dramatičen lokalni povečan toplotni tok. To vodi k nižji temperaturi na notranji površini mostu v primerjavi s sosednjimi izoliranimi površinami. Ko temperatura te površine pade pod rosišče, pride do kondenzacije z vsemi posledičnimi tveganji plesni in degradacije materialov. Zato razumevanje pomena toplotnega mostu sega dlje od preproste definicije; vključuje prepoznavanje njegove fizične vzročnosti, škodljive učinke na učinkovitost stavbe, zdravje prebivalcev in energetsko učinkovitost ter ključnega pomena oblikovanja rešitev, ki se mu izognejo ali ga zmanjšajo s pomočjo načel toplotne neprekinjenosti.